smeri

dodiplomske smeri

Interdisciplinarni študij 3 leta

Interdisciplinarni 3-letni dodiplomski študij likovne umetnosti je fleksibilen in prilagojen hitrim spremembam kulturnega in socialnega okolja v današnjem postindustrijskem času ter ne pristaja na razslojevanje znotraj osnovnih likovnih praks.

  • Spodbuja raziskovanje in črpanje možnih pristopov v vseh uporabnih vizualnih disciplinah, kot so: slikarstvo, kiparstvo, inštalacija, foto media, računalniško upodabljanje, film, video, performans.
  • Študentje na širokem polju likovnih praks sami izbirajo medij ali način, ki omogoča realizacijo njihovih idej in kreativnih ciljev. Cilj študija je razvijati potenciale slušateljev skozi praktično delo in raziskavo medijskih form in praks.
  • Študij je namenjen vsem tistim, ki si želijo delovati na širšem likovnem področju – od slikarstva, kiparstva, inštalacije, performansa, do filma, videa in novih medijev.
  • Študij združuje uporabo novih teorij in tehnologij z že uveljavljenimi praksami, kot so objektivno risanje, slikanje, modeliranje, fotografija, film in video, instalacija, performans, računalniško upodabljanje.
  • Letnik obsega 1200 koordiniranih ur študija, od tega približno 70 % praktičnega dela. Možen je tudi študij ob delu.

Potek študija

Prva faza študija (prvo leto) je namenjena obširni predstavitvi likovnih praks in načinov likovnega izražanja skozi risanje, slikanje, modeliranje, fotografijo, računalniško upodabljanje, video in film.
V naslednjih dveh letih študija imajo študenti več možnosti za svoj pristop k podanim ali izbranim temam in se po lastnih nagibih znotraj programa odločajo za projekte in njihovo realizacijo ter s tem izbirajo lastno smer razvoja v eni od možnih likovnih disciplin ali pa (kar je zaželeno) pristopijo multidisciplinarno: film in video, inštalacija, kombinacija 2D in 3D.

Poudarki

Predstavljene so podobnosti in razlike med posameznimi likovnimi praksami. Študij je osredotočen na razvijanje širokega spektra pristopov, procesov in načinov realizacije likovnih del ter možnosti kombiniranja različnih umetniških praks v kontekstu likovnega dela.

Vpisni pogoji

V študijski program se lahko vpiše:
a) Kdor je opravil splošno maturo.
b) Kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov (filozofija, likovna teorija, sodobni ples, umetnostna zgodovina, sociologija, teorija in zgodovina drame in gledališča). Izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat opravil pri poklicni maturi.
c) Kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni študijski program.
d) Kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

V izjemnih primerih je lahko v študijski program sprejet tudi kandidat, ki ne izpolni vseh vpisnih pogojev iz točk a)b)c) in d), a izkazuje izjemno umetniško nadarjenost.

Interdisciplinarni študij 3 leta

Konceptualizacija prostora je 3-letni dodiplomski študij, ki temelji na vizualnih praksah, združuje pa prvine likovne umetnosti, arhitekture, fotografije, filma, videa in gledališča. Skozi študij spodbujamo študente, da prevzemajo popoln nadzor nad vsemi vizualnimi in drugimi zaznavnimi vidiki produkcije z možnostjo izpeljave le-teh v različne realizacijske oblike in vsebine.

Študij združuje uporabo novih teorij in tehnologij z že uveljavljenimi praksami, kot so objektivna prostorska obravnava s poudarkom na času/trajanju, prenosom idej v vizualne medije (film, video, gledališče), izdelava 3D modelov – maket, izdelava ’story boardov’. Namenjen je vsem tistim, ki želijo pridobiti znanja iz uporabe prostora in dogodka v njem: na področju filmske/video režije, scenografije, gledališke scenografije in režije, TV scenografije, lutkovne režije in scenografije, animacije, filma, videa, in performansa.

Letnik obsega 1200 koordiniranih ur študija, od tega približno 70 % praktičnega dela. Možen je tudi študij ob delu.

Potek študija

V prvem letu specializacije študenti pri projektnem delu na individualnem nivoju spoznajo vse prvine in načine snovanja in ustvarjanja prostora, v katerem poteka filmsko snemanje, televizijsko snemanje – studio, gledališka predstava ali performans.

V naslednjih dveh letih študija imajo študenti več možnosti pristopa k podanim ali izbranim temam, saj se po lastnih željah znotraj programa odločajo za projekte in njihovo realizacijo ter s tem izbirajo lastno smer razvoja v filmski/video režiji in scenografiji, gledališki scenografiji in režiji, koncipiranju TV oddaj, kostumografiji, 2D ali 3D animaciji.

Vpisni pogoji

V študijski program se lahko vpiše:

a) Kdor je opravil splošno maturo.
b) Kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega izmed maturitetnih predmetov (filozofija, likovna teorija, sodobni ples, umetnostna zgodovina, sociologija, teorija in zgodovina drame in gledališča). Izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat opravil pri poklicni maturi.
c) Kdor je pred 1.6.1995 končal katerikoli štiriletni študijski program.
d) Kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

V izjemnih primerih je lahko v študijski program sprejet tudi kandidat, ki ne izpolni vseh vpisnih pogojev iz točk a), b), c) in d) a izkazuje izjemno umetniško nadarjenost.

dodiplomske smeri

Interdisciplinarni študij 3 leta

Interdisciplinarni 3-letni dodiplomski študij likovne umetnosti je fleksibilen in prilagojen hitrim spremembam kulturnega in socialnega okolja v današnjem postindustrijskem času ter ne pristaja na razslojevanje znotraj osnovnih likovnih praks.

  • Spodbuja raziskovanje in črpanje možnih pristopov v vseh uporabnih vizualnih disciplinah, kot so: slikarstvo, kiparstvo, inštalacija, foto media, računalniško upodabljanje, film, video, performans.
  • Študentje na širokem polju likovnih praks sami izbirajo medij ali način, ki omogoča realizacijo njihovih idej in kreativnih ciljev. Cilj študija je razvijati potenciale slušateljev skozi praktično delo in raziskavo medijskih form in praks.
  • Študij je namenjen vsem tistim, ki si želijo delovati na širšem likovnem področju – od slikarstva, kiparstva, inštalacije, performansa, do filma, videa in novih medijev.
  • Študij združuje uporabo novih teorij in tehnologij z že uveljavljenimi praksami, kot so objektivno risanje, slikanje, modeliranje, fotografija, film in video, instalacija, performans, računalniško upodabljanje.
  • Letnik obsega 1200 koordiniranih ur študija, od tega približno 70 % praktičnega dela. Možen je tudi študij ob delu.

Potek študija

Prva faza študija (prvo leto) je namenjena obširni predstavitvi likovnih praks in načinov likovnega izražanja skozi risanje, slikanje, modeliranje, fotografijo, računalniško upodabljanje, video in film.
V naslednjih dveh letih študija imajo študenti več možnosti za svoj pristop k podanim ali izbranim temam in se po lastnih nagibih znotraj programa odločajo za projekte in njihovo realizacijo ter s tem izbirajo lastno smer razvoja v eni od možnih likovnih disciplin ali pa (kar je zaželeno) pristopijo multidisciplinarno: film in video, inštalacija, kombinacija 2D in 3D.

Poudarki

Predstavljene so podobnosti in razlike med posameznimi likovnimi praksami. Študij je osredotočen na razvijanje širokega spektra pristopov, procesov in načinov realizacije likovnih del ter možnosti kombiniranja različnih umetniških praks v kontekstu likovnega dela.

Vpisni pogoji

V študijski program se lahko vpiše:
a) Kdor je opravil splošno maturo.
b) Kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov (filozofija, likovna teorija, sodobni ples, umetnostna zgodovina, sociologija, teorija in zgodovina drame in gledališča). Izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat opravil pri poklicni maturi.
c) Kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni študijski program.
d) Kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

V izjemnih primerih je lahko v študijski program sprejet tudi kandidat, ki ne izpolni vseh vpisnih pogojev iz točk a)b)c) in d), a izkazuje izjemno umetniško nadarjenost.

Interdisciplinarni študij 3 leta

Konceptualizacija prostora je 3-letni dodiplomski študij, ki temelji na vizualnih praksah, združuje pa prvine likovne umetnosti, arhitekture, fotografije, filma, videa in gledališča. Skozi študij spodbujamo študente, da prevzemajo popoln nadzor nad vsemi vizualnimi in drugimi zaznavnimi vidiki produkcije z možnostjo izpeljave le-teh v različne realizacijske oblike in vsebine.

Študij združuje uporabo novih teorij in tehnologij z že uveljavljenimi praksami, kot so objektivna prostorska obravnava s poudarkom na času/trajanju, prenosom idej v vizualne medije (film, video, gledališče), izdelava 3D modelov – maket, izdelava ’story boardov’. Namenjen je vsem tistim, ki želijo pridobiti znanja iz uporabe prostora in dogodka v njem: na področju filmske/video režije, scenografije, gledališke scenografije in režije, TV scenografije, lutkovne režije in scenografije, animacije, filma, videa, in performansa.

Letnik obsega 1200 koordiniranih ur študija, od tega približno 70 % praktičnega dela. Možen je tudi študij ob delu.

Potek študija

V prvem letu specializacije študenti pri projektnem delu na individualnem nivoju spoznajo vse prvine in načine snovanja in ustvarjanja prostora, v katerem poteka filmsko snemanje, televizijsko snemanje – studio, gledališka predstava ali performans.

V naslednjih dveh letih študija imajo študenti več možnosti pristopa k podanim ali izbranim temam, saj se po lastnih željah znotraj programa odločajo za projekte in njihovo realizacijo ter s tem izbirajo lastno smer razvoja v filmski/video režiji in scenografiji, gledališki scenografiji in režiji, koncipiranju TV oddaj, kostumografiji, 2D ali 3D animaciji.

Vpisni pogoji

V študijski program se lahko vpiše:

a) Kdor je opravil splošno maturo.
b) Kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega izmed maturitetnih predmetov (filozofija, likovna teorija, sodobni ples, umetnostna zgodovina, sociologija, teorija in zgodovina drame in gledališča). Izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat opravil pri poklicni maturi.
c) Kdor je pred 1.6.1995 končal katerikoli štiriletni študijski program.
d) Kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.

V izjemnih primerih je lahko v študijski program sprejet tudi kandidat, ki ne izpolni vseh vpisnih pogojev iz točk a), b), c) in d) a izkazuje izjemno umetniško nadarjenost.

podiplomski program

v procesu akreditacije

VIZUALNE UMETNOSTI: SODOBNE VIZUALNE PRAKSE IN TEORIJE

Temeljni cilji študijskega programa

Podiplomski študijski program Vizualne umetnosti: sodobne vizualne prakse in teorije v sebi združuje interdisciplinarni in intertekstualni sistem poučevanja, ki študente opremi z naprednim vedenjem in znanjem s področja vizualne umetnosti in teorije.

Podiplomski študijski program je naravnan na način, da odseva izzive, potrebe in zahteve časa, v katerem živimo. Korpus znanja in vedenja, ki ga podiplomski študent pridobi v okviru študijskega programa na Akademiji za vizualne umetnosti AVA, zagotavlja najvišjo stopnjo strokovnosti in profesionalizacije na študijskem področju, ki predstavlja ključ do vzpostavitve profesionalnega kariernega delovanja.

Študijski program zagotavlja študentom spoznavanje naprednih prvin umetnosti, kakor tudi najnaprednejših umetniških praks. Poleg praktičnih veščin, ki jih pridobi podiplomski študent, študijski program vključuje osvojitev naprednega teoretičnega instrumentarija, s katerim dopolnjuje lastno umetniško prakso. Skupek praktičnega in teoretičnega znanja iz področja vizualnih umetnosti tvori študijski program, ki ni samo inovativen s stališča sočasne interakcije med prakso in teorijo, ampak je tudi edinstven v slovenskem izobraževalnem sistemu na področju umetnosti.

Obvladovanje vseh temeljnih prvin in elementov, ki tvorijo podiplomski študijski program Vizualne umetnosti: sodobne vizualne prakse in teorije zagotavlja, da je študent po opravljeni magistrski nalogi strokovno in profesionalno usposobljen na področju prakse in teorije za profesionalno samostojno delovanje ali za nadaljevanje študijske in raziskovalne poti na doktorskem nivoju.

Temeljni cilji študijskega programa so:

  • sposobnost razvoja samostojne umetniške kariere,
  • sposobnost vključitve v profesionalno delovno okolje umetnosti in kulturne industrije,
  • interdisciplinarno in intertekstualno razmišljanje in delovanje,
  • celovitega konceptualnega, projektnega in produkcijskega procesa na praktičnem in teoretičnem področju,
  • utemeljitve lastnih raziskovalnih in delovnih paradigm,
  • timsko delo znotraj lkompleksnih poklicnih področij,
  • profesionalno nacionalno in mednarnodno delovanje,
  • sposobnost razvoja naprednih aplikacij, razumevanja in uporabe najzahtevnejših postopkov,
  • usposobljenost za samostojno delovanje in raziskovanje,
  • profesionalen in strokoven razvoj ter izvedba razstave/dogodka/predstavitve ali tez na najvišji ravni.

Podroben opis ciljev in kompetenc, ki jih študenti pridobijo med podiplomskim študijskim programom in ob njegovem zaključku, je naveden v vsaki posamezni učni enoti predmetnika.

Študenti pridobijo naslednje splošne kompetence:

  • usposobljenost za napredno samostojno delovanje in raziskovanje na področju vizualnih umetnosti in teorije,
  • sposobnost kritičnega razumevanja umetniške in širše družbene strukture,
  • sposobnost profesionalnega delovanja in udejstvovanja na strokovnem področju,
  • sposobnost umestitve lastne umetniške in teoretične prakse v strukturo in profesionalno okolje umetnosti in teorije,
  • sposobnost generiranja konceptov in idejnih rešitev na lastnem strokovnem področju kot tudi na drugih področjih v posredni in neposredni povezavi,
  • sposobnost naprednega razumevanja konceptov, diskurzov, metodologij in idej, povezanih s široko paleto sodobnih umetniških in teoretičnih diskurzov,
  • sposobnost naprednega razumevanja vizualnih raziskav, analiz, veščin in znanj, ki ustrezajo in podpirajo samoiniciativne kreativne prakse,
  • sposobnost naprednega komuniciranja idej in argumentov v vizualni, pisni in ustni obliki,
  • sposobnost razvoja ustreznih vsebinskih okvirjev, ki vključujejo zgodovinske in sodobne reference za lastne umetniške in teoretične prakse v zahtevnih kreativnih okoljih,
  • sposobnost visokih profesionalnih in strokovnih pristopov k praksam vizualnih umetnosti ter drugim praksam v kulturni industriji,
  • sposobnost visoke stopnje reševanja problemov z uporabo ustreznih metodologij, tehnologij in procesov,
  • sposobnost naprednega delovanja v slovenskem in mednarodnem okolju z visoko profesionalno, etično, moralno, družbeno in okoljsko odgovornostjo.

Študenti pridobijo naslednje predmetno-specifične kompetence:

  • napredno znanje s področja konceptualizacije umetniškega dela in teorije,
  • napredno znanje o umetniških in teoretičnih metodah raziskave,
  • sposobnost napredne aplikacije, razumevanja in uporabe strokovnih in delovnih praks,
  • sposobnost diskurzivnega mišljenja, naprednega razumevanja in uporabe strokovnih in znanstvenih besedil in analiz,
  • napredno poznavanje sistema valorizacije, historizacije in vrednotenja v umetniškem sistemu,
  • naprednega poznavanja estetsko/formalističnega režima in družbeno kritičnega/političnega režima produkcije v umetnosti,
  • napredno poznavanje sočasne interakcije med umetniško prakso in teorijo ter celovitega konceptualnega produkcijskega procesa na praktičnem in teoretičnem področju,
  • sposobnost projektnega načrtovanja ter samostojnega delovanja in raziskovanja na umetniškem in teoretičnem področju,
  • napredno znanje s področja poznavanja materialov in medijev, projektnega načrtovanja in dela ter delovnih praks in postopkov,
  • sposobnost za pripravo ustrezne metodologije dela in raziskave znotraj umetniškega/raziskovalnega projekta,
  • napredno razumevanje umetniškega sistema, kulturne in kreativne industrije v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem prostoru,
  • strokovna in profesionalna usposobljenost za reševanje konkretnih umetniških in znanstvenoraziskovalnih problemov na področju vizualne umetnosti in teorije,
  • napredno interdisciplinarno in intermedijsko delovanje v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem prostoru,
  • napredno poznavanje povezave profesionalnega in osebnega razvoja ter priprave ustrezne raziskave in analize profesionalnega konteksta,
  • sposobnost raziskovalnega in strokovnega razvoja na umetniškem, znanstvenem in raziskovalnem področju.
Dodatne predmetno-specifične kompetence so navedene v posamezni učni enoti znotraj Učnega načrta v razdelku Cilji in kompetence.

Vrsta študijskega programa:

  • magistrski študijski program 2. stopnje

Program:

  • Interdisciplinarni študijski program

Trajanje študija:

  • 2 leti (4 semestri)

Število kreditnih točk:

  • 120 ECTS

Program po KLASSIUS-SRV: 16203

Program po KLASSIUS-P-16: 0288

Znanstvenoraziskovalna disciplina po FRASCATI: Humanistične vede (6-000). Razvrstitev v nacionalno in evropsko klasifikacijsko ogrodje: SOK 9, BOK 8, BOVK

Tretja stopnja

Okrajšava:

  • mag. viz. um.
Close Menu