Aldo Kumar (1954) je študiral glasbo v Ljubljani, izpopolnjeval pa se je na Poljskem pri B. Schaefferju in K. Mayerju.
Njegov skladateljski opus obsega zborovsko, solistično, komorno, vokalno-instrumentalno, scensko in filmsko glasbo. Stalno sodeluje z različnimi dirigenti in poustvarjalci (Bojan Gorišek, Marko Letonja, Milko Lazar, Anton Nanut, Uroš Lajovic, Marko Munih, Stojan Kuret, Bor Turel, Matjaž Ček, Silvije Glojnarić, David de Villiers, Patrick Fournillier, Loris Voltolini, En Shao, David Harman in drugi). Njegove kompozicije so bile izvedene na mnogih slovenskih in tujih koncertnih odrih. Najodmevnejše je bilo gostovanje Slovenske filharmonije v Sankt Petersburgu z glasbo za orkester in orgle Strastra (2002).
Njegova dela so posneta na številnih kompilacijah in treh avtorskih ploščah.
Najpomembnejše kompozicije so: Čelo Alp za veliki simfonični orkester (1982), Oj komorni dogodek za mezzosopran, godalni kvartet, tolkala, klavir, megafon in startno pištolo (1982), Istrska suita za godalni orkester (1986), Na struni Merkurja kantata za mešani zbor, tenor, bariton in simfonični orkester (1990), Post Art ali Glej, piše ti Wolfgang za klavir in godalni orkester (1993), Varda concerto za klavir in simfonični orkester (1993), Skok čez rob sveta za mladinski zbor in orkester (1997), Suita devetih pogledov za orkester (1997), Istralja za simfonični orkester (1999), Grafiti za pikolo in klavir (2000), Improstrastra za big band in klavir (2002), Strastra za simfonični orkester in orgle (2002).
Njegove vokalne kompozicije so postale stalni repertoar mnogih zborovskih zasedb.
Kot skladatelj scenske glasbe sodeluje z mnogimi gledališkimi ustvarjalci, predvsem z Meto Hočevar (Grum, Dogodek v mestu Gogi, 1986; Smole Krst pri Savici, 2003), Miletom Korunom, Dušanom Jovanovićem (Gogolj, Revizor, 1997), Janezom Pipanom (Shakespeare, Hamlet, 1994; Jančar, Katarina, pav in jezuit, 2005), Matejo Koležnik (McDonagh, Kripl iz Inishmaana, 2001), Diegom de Brea (Vigny, Chatterton, 2004; Dumas, Margot, 2005; Marlowe Edvard Drugi, 2005) in Vitom Tauferjem (Sofokles, Kralj Ojdip, 2005).
Je avtor glasbe za številne televizijske igrane in dokumentarne filme.
Kot skladatelj filmske glasbe pa je podpisan pod številne celovečerne filmske projekte; Menhir (Ema Kugler, 1999), Paleolitska piščal (Franci Slak, 1999), Pod njenim oknom (Metod Pevec, 2003) in Tunning (Igor Šterk 2005), Lahko noč gospodična, Aleksandinke.
Za svoje delo je prejel številna priznanja: nagrado Prešernovega sklada 2010 med drugim Zlato ptico (1984), Pirnatovo nagrado (1980), nagrado Sterijevega pozorja za scensko glasbo (1987), prvo nagrado za filmsko glasbo na mednarodnem filmskem festivalu Montagna v Trentu (2000), nagrado ansambla Slovenicum, nagrado APZ Tone Tomšič in kar tri Borštnikove nagrade za gledališko glasbo (2003, 2004 in 2005).
