Maja Megla (1965) je diplomirala iz primerjalne književnosti in literarne teorije. Ob rednem študiju je kot neobvezno, dodatno študijsko smer vpisala starogrški jezik s književnostjo. Za diplomsko delo Borghes in postmodernizem je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Svojo novinarsko pot je začela na Radiu Študent in bila za tem več kot 25 let novinarka in urednica na časniku Delo in v tednikih Mladina ter Mag. Objavljala je tudi v kulturnih revijah Literatura, Emzin, Naši razgledi ter v mesečnikih Ambient in Defacto. Pisala je predvsem o kulturi in sodobni vizualni umetnosti ter tudi o znanosti, ekologiji in človekovih pravicah. Velik del njene novinarske pozornosti je bil namenjen delu Neue Slowenische Kunst (Laibach, Irwin, Gledališče Sester Scipion Nasice / Rdeči Pilot / Kozmokinetični kabinet Noordung). Njihove člane in sodelavce je spremljala od začetkov delovanja v osemdesetih letih. Svoj knjižni prvenec Stres, kuga sodobnega časa je izdala leta 2018 in je postal knjižna uspešnica. Sledila je psihološko obarvana knjiga o človekovih temeljnih bivanjskih pravicah Smem biti to, kar sem (2021) in v istem letu še knjiga Pogovori o vizualni umetnosti (2021). V njej je zbranih 22 intervjujev z mednarodno priznanimi tujimi umetniki, kritiki in kuratorji, ki so nastali med leti 1990 in 2015 ter bili objavljeni na straneh Mladine, Sobotne priloge in Delove kulture, Emzina. Predstavljeni so Anton Vidokle, Boris Groys, Braco Dimitrijević, Carlos Basualdo, Charles Esche, Ekaterina Degot, Emilija in Ilja Kabakov, Herman Nitsch, Jan Fabre,  Jannis Kounellis, Josef Koudelka, Kasper König, Kim Levin, Klavdij Sluban, Peter Weibel, René Block, Richard Deacon, Šelja Kamerić, Tony Cragg, Ulay, Viktor Misiano, WHW.